29.8.2026: Nepremišljen ukrep o plačevanju ortopedskih storitev

Uredba ministra za zdravje Ostrca o plačevanju ortopedskih storitev vnaša v javni zdravstveni sistem kaos, ker ne upošteva temeljev javnih zdravstvenih sistemov, v katerih odnos med ponudbo in povpraševanjem ne regulirajo cene. Da ne bi bilo tako, bi morali biti izpolnjeni naslednji pogoji: (1) v javnih izvajalcih bi morali meriti efektivni delovni čas medicinskih zaposlencev …

17.8.2026: Strokovnjaki Strateškega sveta za gospodarstvo, nauk iz učbenikov

Dohodnine so prerazporeditveni davki: enemu vzamejo in drugemu dajo. Tudi DDV in davek na dohodek pravnih oseb sta obliki dohodnine. Dohodnine ne vplivajo na stroške podjetij in jih ne morete najti v IPI naših podjetij. Zato z njimi ne moremo povečati konkurenčnosti podjetij. Znižanje dohodnin niti teoretično niti praktično tudi ne vpliva na rast podjetij …

5.8.2026: Zakaj v Sloveniji rastejo profiti bolj kot plače?

Cene ne morejo naraščati, če ni presežnega povpraševanja. Če to stagnira, kot je sedaj značilno tudi za Slovenijo, in ob tem naraščajo stroški (plače, energenti, stroškovni davki kot so prispevki) pride do zmanjšanja gospodarske dejavnosti. Zato v takih razmerah ne more nastajati višja inflacija, se pa upočasnjuje gospodarska rast. To velja za današnjo Slovenijo. Lahko …

24.7.2026: Trije dobički v zdravstvu in ustavno sodišče ter Levica

ravstveni koncesionarji morajo dobiček, ustvarjen iz javnega denarja, vračati nazaj v izvajanje zdravstvene dejavnosti. To je jasna zmaga javnega interesa nad zasebnim dobičkom, pišejo. Denar, namenjen zdravljenju ljudi, mora ostati v zdravstvu. Za boljšo oskrbo pacientov, boljše pogoje za zdravstvene delavce in močnejši javni zdravstveni sistem. A tako ustavno sodišče kot Levica pri tem kažejo …

22.7.2026: Iz odgovora novinarju 3: Ni problem inflacija, problem je gospodarska rast

Inflacija se v Sloveniji giblje med 2,5 in 3 odstotki, če upoštevamo, da so letni meseci običajno povezani z nekaj višjo inflacijo. Takšno inflacijo sem že na začetku leta tudi napovedoval. Sicer pa inflacijo v Sloveniji oblikujeta dve determinanti, ki pa delujeta v nasprotni smeri. Po eni strani gre za skrajno skromno denarno sposobno povpraševanje, …

29.6.2026: Iz odgovora novinarju 2: Zakaj je demografski sklad arhaična in neuporabna ideja?

Demografski sklad je arhaična ideja, ki je bila izpostavljena v času lastninskih procesov na začetku 90. let. Iniciator te ideje je bil prof. dr. Ivan Ribnikar. Sklad naj bi bil organizacija, ki bi nadomestila zaposlene kot lastnike državnega premoženja, kar bi nastalo v obliki lastninjenja zaposlenih s pomočjo lastninskih certifikatov. Ideja ni nikoli zaživela. V …

29.5.2026: Iz odgovora novinarju 1: Zakaj dohodnina zgolj prerazdeljuje, prispevki pa uravnotežujejo?

Velika večina davčni sprememb v interventnem zakonu in v koalicijski reformi se nanaša na spremembe v dohodnini. Zgolj odprava prispevkov za dolgotrajno oskrbo pri pokojninah in zamrznitev prispevkov pri socialni kapici se nanaša na prispevke. Avtorji teh tekstov so zanemarili, da so dohodnine prerazdelitveni instrument in ne vplivajo na gospodarsko rast. Dohodnina odloča o porabi …

21.5.2026: Plača s pokojnino iz “zakona, ki vsem pušča v žepu več denarja”

Eden od spornih točk Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije nove parlamentarne oblasti je tudi uvedba pokojninskega reda, po katerem lahko posameznik, ko izpolni pravico do pokojnine in začne prejemati pokojnino, nadaljuje z delovnim razmerjem, čeprav obvezno na podlagi novega dogovora z delodajalcem. Temu ukrepu se najbolj pogosto očita, da ruši naš pokojninski sistem …

10.5.2026: Leto kapitalistov, ki so ga ustvarili domači kupci

Potem ko smo pred volitvami in tudi še kar naprej poslušali z desnega političnega pola strašenje o katastrofalnih gospodarskih razmerah v državi, da smo porabili vse rezerve za slabe čase in da je državni proračun pred bankrotom, je AJPES brez velikega pompa objavil računovodske podatke o lanskem letu na podlagi podjetniških bilanc. Zlasti dva podatka …

8.4.2026: DDV

Poskusi vlade in drugih, da bi s spreminjanjem stopenj DDV ublažili učinke krize, povzročene z napadom ZDA in Izraela na Iran, so obudili zanimanje za DDV. Čeprav veliko govorimo o davčni reformi, smo pri tem običajno zaobšli vprašanje DDV-ja. Tudi v krogih z ekonomskim znanjem spreminjanje in zlasti diferenciacija stopenj DDV nista priporočena ukrepa gospodarske …